Uporaba sprožnika se priporoča na mestih, kjer izklop zaščitnega aparata povzroči zaustavitve, ki trajajo dalj časa, in v primerih ko strokovni oskrbniki me morejo nemudoma na prizorišče (telekomunikacijske postaje, usmerjanje s signalnimi lučkami, oddaljene stikalne naprave). Pojav, ki je povzročil izklop, torej zaustavitev, pogosto zelo hitro mine, tako postane zaustavitev neutemeljena in lahko povzroči velike izgube.
Montaža in nastavitev naprave za ponovni vklop (sprožnika) je lahka; za delovanje zadostuje, če se izbočen pokrov na čelni strani potegne na stran in se izbere avtomatski položaj.
Če naprava ob nastavljenem ponovnem samodejnem vklopu (1–8 poskusov) ne uspe zagnati tokovnega zaščitnega stikala, ostane izklopljena. Po vzpostavitvi brezhibnega omrežja se tokovno zaščitno
stikalo lahko vklopi tudi manualno (ročno). Pri vzdrževanju naprave mora strokovna oseba na čelni plošči nahajajoče drsno
stikalo nastaviti v položaj OFF (izklop), sicer se bo naprava avtomatično ponovno vklopila. Za preprečevanje neželenih ponovnih vklopov se naprava lahko zaklene s ključavnico.

Pomožni kontakt, ki je neodvisen od potenciala, omogoča v odvisnosti od ene inštalacijske točke in s pomočjo izhoda NC/NO/CO daljinsko signalizacijo (kontakt) za spremljanje delovanja (IZKLOP–VKLOP). S pomočjo daljinsko upravljanega vhoda je mogoče upravljati delovanje naprave, opraviti občasno kontrolo in jo aktivirati iz zaklenjenega položaja. Tako za ponovni zagon naprave ni potrebno fizično priti na prizorišče. S tem se prihrani kar precej stroškov. Število poskusov ponovnega vklopa in čas med posameznimi poskusi se lahko nastavi z obračanjem gumbov potenciometra, ustrezno potrebam in željam porabnika. Naprava ima izklopni odštevalnik časa, ki beleži število vseh ročnih in avtomatičnih izklopov od ponastavitve
ničelnega položaja.